Ljubezenski domino. Andrej Titov

zobmi in dolgimi kostanjevimi lasmi je Ilona z zadovoljstvom pritegovala poglede italijanskih moških. Ko se je sprehajala, oprta na moža, si je v odgovor mimoidočim lahko privoščila zgolj prikrite nasmehe in skrivnostno igro trepalnic.

      “Nič hudega,” si je z nasmehom govorila. “Se bom že uspela maščevati!” Vedela je, da jo mož še vedno ljubi tako močno, kot jo je prva leta po poroki. Ilonina čustva pa so že zdavnaj izpuhtela. Mož je bil zelo zaseden s svojo službo in ji ni posvečal veliko pozornosti. Če sta si že privoščila dopust v dvoje, so bili takšni dnevi zelo predvidljivi in dolgočasni. V Moskvi je imela ljubimca, ki je v vseh pogledih prekašal njenega zakonskega partnerja; bil je brezskrben, strasten in radoživ.

      Ko je moža prosila za seksi darilo, Ilona ni imela niti najmanjšega namena, da bi mu pripravila morebitno romantično presenečenje. Šlo je za prefinjeno maščevanje. Naj ji mož kupi spodnje perilo, ona pa se bo v njem kazala svojemu ljubimcu! Tako se bo maščevala za zapostavljena čustva in za redke ter enolične skupne noči.

      Ilona se je počutila izredno užaljeno, ko se je spominjala, kako je ob večerih in vikendih sedela sama doma. Njen soprog je ves čas namenil svoji dragoceni službi, vračal se je ponoči in bil vedno utrujen, nepozoren ali živčen. Takrat je bila Ilona veliko mlajša in naivnejša. Močno ga je ljubila in nikoli ni verjela, da ga bo kdaj prevarala. Ampak čas je mineval in odnosi so se ohladili. Ilonin mož ni vedel, s čim se ukvarja njegova žena, s kom se druži, niso ga zanimali njeni uspehi na delu in pozneje ni niti opazil, da ga vara.

      Ilona si je za obisk izbrala zelo drago trgovino znane blagovne znamke. Perilo v njej je bilo tanko kot niti pajčevine in okrašeno s čudovitimi čipkami. Že na pogled je prebudilo drzne, erotične želje. Izgledalo je, da bodo nedrčki, ki so domovali v stekleni izložbi, kmalu zatrepetali zaradi gibanja živahnih ženskih prsi. Oprijeti bodiji so spominjali na lenobne lepotice s plaž, pasovi za nogavice pa so klicali po čipkastih podvezicah. Nežne spodnje hlačke s seksi izrezi so povzročale, da so moški zardeli, iz žensk pa so izvabljale pritajene nasmehe.

      Ne da bi posumil na njen pretkan načrt, si je Ilonin mož dolgo ogledoval izložbe in z ženo izbiral kroj in barvo perila. Všeč so mu bile izrazite barve, koralna in višnjeva. Viktorju, njenemu ljubljenemu moškemu, pa je bila všeč bela, barva nežnosti in čistosti. Zdelo se ji je, da jo Viktor bolje razume. Ilona se je rada poistovetila z nečim bolj vzvišenim in krhkim. Pred ljudmi se je, seveda, treba pretvarjati. In, ali ne bi moral mož, ki naj bi ji bil najbližji, čutiti njeno dušo?

      “Če ne razume, naj igra vlogo jelena z velikimi rogovi, ki bo vse plačal!” si je rekla Ilona in si predstavljala, kako se bodo zasvetile oči ljubimcu, ko jo bo videl v erotičnem perilu.

      Končno je bilo perilo izbrano. Snežno bel komplet so sneli z lutke v izložbi in položili v čudovito škatlo. Niti prodajalec niti kupci niso slišali rahlega šepetanja čipkastih hlačk in elegantnega balconette modrčka, ki je prihajalo iz škatle.

      – Oh, kako srečne smo! Tako lepa ženska nas je kupila! – so vzkliknile čipkaste hlačke.

      – Ni nas kupila ženska, ampak njen mož, – je nasprotoval modrček, ki ni poznal pravega razloga za nakup. – Že na prvi pogled je jasno, da se strastno ljubita.

      – Naredile bomo vse, da se bo njun odnos ponovno zaiskril! – so rekle spodnje hlačke. – Obožujemo ljubezenske igre med zakoncema! On bo čustven in pozoren. Nežno nas bo pobožal in nas nestrpno slekel…

      – Ampak nežno! A ste videle našo ceno? – se je nedrček nasmehnil. – Mislim, da nas bodo nosili samo za praznike. Pripravljen sem to družino narediti še srečnejšo! Že čutim neverjetno povečanje energije!

      Spodnje hlačke in nedrček so dobro poznali svoj namen in bili nanj ponosni. Ali ni čudovito, če lahko spreminjaš partnersko življenje in vanj vnašaš odtenke sladke skrivnostnosti in vznemirljivih dogodivščin? Žensko v čudovitem negližeju bo soprog zasul z goro komplimentov in del tega občudovanja bo namenjen tudi razkošnemu perilu.

      Zvečer je Ilona sama odletela domov. Njen mož je moral ostati, saj je, tako kot vedno, svoj dopust izkoristil tudi za reševanje poslovnih zadev. Ko se je pripravljala za potovanje, si je nadela novo darilo. Viktor jo bo pričakal na letališču in odpravila se bosta v hotel, kjer se bo lahko pokazala v vsej svoji lepoti. Nedrček bo poudaril njene zapeljive prsi, ki so še vedno visoke in čvrste, čipkasti rob hlačk pa njeno zagorelo barvo, ki jo je pridobila v najboljših moskovskih solarijih.

      Ilona mu bo dovolila, da ji bo slekel bluzo in krilo, uživala bo ob gledanju v njegove bleščeče oči, ko bo videl njeno izzivalno perilo. Potem se bo pred njim obrnila, tako kot to počne pred ogledalom, in rekla:

      – Dragi, to je darilo zate od mojega možička!

      V strastnem objemu bosta padla na široko, hotelsko posteljo in se do naslednjega dne poljubljala, si izkazovala nežnosti, se erotično božala in nagajivo šalila…

      – Kako je srečna! – so šepetaje nadaljevale hlačke.

      – Ja, kar žari! – se je strinjal nedrček, – zdaj moramo zgledno opraviti našo nalogo. Najpomembneje je, da je lastnica zadovoljna!

      Na letališču je Ilono pričakal Viktor. Podaril ji je majhen šopek belih vrtnic, ki so že nekoliko ovenele zaradi zadušljivega zraka na letališču. Hitro jo je poljubil in jo pospremil do avta.

      – Tako sem te pogrešal, neizmerno si te želim! – je Viktor vznemirljivo šepetal v Ilonino uho.

      Tem banalnim besedam se ni bilo moč upreti. Ilona je počasi zaprla oči in si znova predstavljala hotel, svoj privlačen odsev v ogromnem ogledalu, veliko posteljo, na katero pada rdeča svetloba svetilke.

      Na velikem parkirišču ni bilo mnogo vozil, niti žive duše ni bilo videti. Viktorjev avtomobil je bil parkiran v kotu, skrit v modro vijolični temi. Ilonine roke ni izpustil iz svojih toplih dlani, neprestano jo je poljubljal in šepetal:

      – Oprosti, draga moja, zelo malo časa imam… samo eno urico, saj vendar hočeš svojega medvedka?

      Njegovi prsti so nestrpno odpenjali gumbe Ilonine bluze, ustnice so željno zlezle po vratu k čipkastemu naborku novega nedrčka. Istočasno je Viktor prijel za ročico in spustil voznikov sedež. Ko je Ilona pod bluzo začutila ljubimčeve roke, mu je poskušala dopovedati:

      – Viki, v avtu ni v redu in ravno sem z letala.

      – Ja, vem, – je odgovoril, vendar ni prekinil svojega grobega božanja. – Letalski leti me vedno vznemirijo, deklica! Pa tebe?

      Ilonino telo je avtomatično odgovarjalo na moške dotike. Njena stegna so se rahlo tresla, kar je Viktorja še podžgalo. Želja, da si jo takoj vzame, ga je popolnoma prevzela. Vzel si jo bo točno tu, v tesnem avtu, dišečem po limoninem osvežilcu zraka.

      – Samo tega ne! Prosim, bodite previdnejši, – so zastokale hlačke, ki jih je skrbelo za snežno bele čipke.

      – Vedel sem! Vse ne more iti kot po maslu, – je zamrmral modrček ter se bal, kaj se bo zgodilo z naramnicami in zadrgo.

      Vnet ljubimec je z mrzlično naglico pričel slačiti Ilono. Najprej se mu je poskušala upirati, vendar ne posebej močno. Njen šibak odpor je moška strast hitro zatrla. Hrsknila je zadrga na modrčku in skorajda neslišno so se raztrgale čipke na hlačkah. V temnem avtu ni Viktor niti opazil čudovitega spodnjega perila. Zaradi ljubezenskega napora se je upognil tudi sedež. Skozi okna avtomobila je bilo opaziti oddaljene luči avtobusa.

      – Joj, Viktor, danes si se obnašal kot kak divjak! – je med kratkim smehom rekla Ilona in si popravila razmršene lase.

      Posmejal se je. Bil je zadovoljen s takšnim komplimentom:

      – Tako zelo sem se dolgočasil, princesa!

      Ilono je poljubil na lice in jo odpeljal domov. Začel se je nov dan. Sonce se je povzpelo nad strehe moskovskih nebotičnikov in rožnato oblivalo