Mmino Wa Ngwedi (Kgokagano Ya Madi). Amy Blankenship

Читать онлайн.
Название Mmino Wa Ngwedi (Kgokagano Ya Madi)
Автор произведения Amy Blankenship
Жанр Ужасы и Мистика
Серия
Издательство Ужасы и Мистика
Год выпуска 0
isbn 9788835428381



Скачать книгу

a pula ao a bego a phatlaletše lebakanyana la go feta a ile a boa gomme lesedi la ngwedi wa go kganya la timelela ka bjako. Mahlo a gagwe a tomoga ge a lemoga gore ga a kgone go bona mabone a lefelong la kampa le gatee.

      A tšea kgato ka tlhokomelo ya go ya pele, a lebelela gohle ka makalo efela seo a se bonego ka moka ke leswiswi, le dikutu tša mehlare tša go se bonale gabotse, le meriti ye meso gape. A tsitsila ge se sengwe se rora kua kgole ka morago ga gagwe. A akanya gore ga a rate lehlakore leo, a kitima ntle le go lebelela morago

      Ka morago ga nako ye telele, a kwa Scrabby e goba gape gomme a kitimela lehlakoreng leo ka tshepo ya gore seo se bego se rora ka nako ye se be se sa mo kitimiše. A kwa go rora go gongwe efela ka nako ye go be go etšwa go gongwe ka pele ga gagwe

      A gatelela dikgato tša dinao mobung, o lekile go emiša go redimoga efela mabu a be a apešitšwe ke mahlare a go redimoša le maraga go tšwa puleng. Go ena le gore a eme, a redimogela pele ka lehlakoreng la gagwe pele a wela ka moeding.

      O ile a felelwa ke moya gannyane ge mmele wa gagwe o thula mohlare wa go wa gomme wa emiša go redimoga ga gagwe. Sa mathomo seo a se lemogilego ka morago ga go goga moya ke gore Scrabby ga e sa goba le gatee. A kwa go rora gape gomme a thoma go namelela mmotong ge a ekwa go bobola ka boleta. A abulela godimo ka dikhuru tša gagwe, a hlodimela ka kutu ya mohlare gomme a bona lefelo la go se be le selo mo lesedi la ngwedi le kganyetšago thwii mo tlase.

      Gona fao mo gare go dutše Scrappy, e tswinya o kare e sa tšo longwa ke mpša ye nngwe tlase kua mmileng wa kua gae. Mpšanyana e be e patlame ka mpa mo fase gomme e abula ka santhago. Mahlo a gagwe a matalalerata a tomoga ge a bona lebaka la seo. Diphoofolo tše pedi di be di batamelana ka go nanya mo lefelong leo gomme Scrabby a le garegare ga tšona.

      “Dummy,” Tabby a hebahebetša ka boleta.

      O ile a lemoga diphoofolo go tšwa diswantšhong tšeo tatagwe a mo laeditšego tšona pele ba tšea leeto. Ye nngwe e be e le katse ya naga gomme ye nngwe a e lemoga go tšwa telebišeneng… lengau. O be a rata go bogela dipontšho tša diphoofolo gomme o be a sa di tšhabe go swana le mmagwe ge diphoofolo mo TV di leka go hlaselana. Efela seo se fapane… ke nnete gape go tšhoša gannyane.

      Ke dikatse tšeo di ka go jago, gape ke tše dikgolo. Diphoofolo tša mosepelo o mobotse di a dikologana di rora ka garegare ga megolo ya tšona gomme mahlo a tšona a kganya bjalo ka dimetale tša gauta. Modumo wa go garola letswalo o kwagala moyeng, o fokela go Tabetha ge a tšwela pele go di bogela ka makalo ya letšhogonyana.

      “Etla Scrappy,” a hebahebetša, a holofela gore dikatse tše dikgolo di ka se mo kwe. “Etla mono pele ye nngwe ya tšona e go gata.” O be a nyaka go re ‘go goja’ efela o be a sa nyake go tšhoša mpšanyana go feta fa.

      Ka bjalo dikatse tša goeletša le go dira gore Tabatha a thibe ditsebe tša gagwe ka magoswi a gagwe ka gobane modumo o le o mogolo le go tšhoša. Tša kitima ka lebelo go selaganya lefelo leo, le go dira gore Scrabby e hunyetše mosela wa yona magareng ga maoto a yona gomme ya tswinya ka letšhogo.

      Ka go bona mpšanyana ye tšhogilego, Tabatha o ile a fologa mohlare gomme a kitimela go Scrappy ka lebelo ka mo a ka kgonago. a khupetša mmejana wa yona ka bjako ka wa gagwe ge diphoofolo di fofela godimo le go thulana moyeng ka godimo ga hlogo ya gagwe thwii.

      “Hle le se gobatše mpša ya ka!” a goeletša.

      A goeletša gape ge marofa a bogale a ngwapa letsogo la gagwe gomme a mangwe a ngwapa mokokotlo wa gagwe. Dikatse tša wela fase ka morago ga gagwe thwii ka modumo wa go lla ga marapo, di rora le go goeletšana. O ile a dula fao a khupeditše Scrappy, yeo e bego e thuthumela le go lla ka boleta, a sa nyake go lebelela diphoofolo tše lwago dikgato tše mmalwa ka morago ga gagwe.

      Tabatha o be a tšhaba go šikinyega gomme a itshwareletša ka mpša ka go tia ka mo a ka kgonago. Mahlo a gagwe a tswaletšwe ka go tia gomme a thoma go hebahebetša go Scrappy gore e kitime go yo nyaka thušo, ge ye nngwe ya dikatse e ka mo swara. Se sengwe sa go thapa gape sa borutho sa šašetša mokokotlong wa gagwe efela a se šikinyege le gatee. Mafelelong, ntwa ya emišwa gomme a leka go lebelela ka thoko ga legetla la gagwe.

      A thoma go thuthumela le go lla ge a bona banna ba babedi ba robetše ka morago ga gagwe ba thankgetše ka madi gohle. Tabatha a emelela ka dikhuru ka go nanya le Scrappy e le ka matsogong a gagwe gomme a thoma go katakata. Naa katse ya naga le lengau di ile kae? Naa di hlasetše banna bao babedi gomme tša tšhaba? Goreng banna bao ba sa apara diaparo?

      Nathaniel a bula mahlo a gagwe gomme a mo ntšhetša meno a bogale kudu.

      Tabatha o ile a katakatela morago gomme a nyaka go wa efela a ema gabotse gape. Scrappy ya tswinya gape ge monna yo a rora a ekišetša modumo wa katse ya naga gomme ya leka go lwa go tšwa ka matsogong a Tabby. E ile ya kitimela ka lešokeng e goba ka letšhogo.

      Malachi o ile a ikgoga gannyane ge madi a etšwa kgareng ya gagwe. O ile a bula molomo wa gagwe gomme a rora ka lentšu le tee go mosetsana.

      “Kitima!” lentšu la gagwe le feletše ka kgoeletšo ya go hlaba tsebe ya lengau.

      Tabatha ga senke a nagane gabedi ka go obamela seo. O ile a kgopela ka dinaong gomme a kitima go tloga lefelong leo ntle le go lebelela morago. O be a sena taba gore o lebile kae; efela go tloga go monna yola wa go tšhoša wa go tlala ka madi.

      *****

      “Ke a leboga gomme se ke ditaba tša selegae. Bošegong bjo balapa la selegae ba na le lebaka la go keteka. Morwedi wa bona, Tabatha, o hweditšwe mafelelong a ebela ka gare ga Lešoka la Bosetšhaba la Angels ka morago ga go timela matšatši a mararo a go feta go tšwa lefelong la kampa kgauswi le Letsha la Crystal go nyaka mpša ya lapa. Gabotstbotse mpša e ile ya ikgokolla thapong ya yona gomme ya kitimela ka lešokeng. Mosetsana wa mengwaga ye šupa ka mafolofolo o ile a kitimiša mpša gomme ba se mo hwetše go fihlela mesong ye. Ka go hloka mahlatse, mpša ga se e hwetšwe le yena. Go ya ka bahlankedi o amogetšwe Bookelong bja Setšhaba go hwetša kalafo ya letšhogo, ka mo go lego o phologile go tlhaselo ya katse ya naga. Tabatha yo monnyane o tšwetše pele go botša marentšara a lešoka ka ga banna ba babedi ba go gobala ka lešokeng efela ka morago ga go ba tsoma ka go tsenelela lefelong leo la dimaele tša dikwere tše sekete, ga go seo ba se hweditšego. Re tla le botša tše dingwe ka moragonyana ga iri.”

      Kgaolo ya 1

      Morago ga mengwaga ye 10 …

      Mmino wa lešata o lla ka morethetho ka tlelapong, leswao la yona la neon le lephepole le legolo le fetoša mebala ka go latelelana le mošito. Lesedi le laetša go kganya ga go tšhoša moagong go seleganya mmila. Tlhakeng ya moago, monna yo mokopana, wa meriri ye mesehla ya go taga o eme ka leoto le tee le ithekgile mo murumong. A khunamela pele, ka seku se le go khurung ya gagwe yeo a e kobilego, mola a fola sekerete.

      Kane Tripp a sekamiša hlogo ya gagwe gannyane gomme a sepetša seatla sa gagwe ka meriring ye mekopana ya go emela godimo. O hloile go e kota, go lahlegelwa ke botelele bja yona. O sa gopola go kwagala ga yona ga silica a phophola mokokotlo wa gagwe kua tlase. A emišetša sekerete dipounameng tša gagwe, a se gogela ka teng go tsenelela a tseba gore o lahlegetšwe ke dilo tše dintši, go swana le disekerete tšeo a bego a tlwaetše go di fola pele a bolokwa a phela gomme a tlogelwa bahung.

      Mengwaga ye masomenne ye metelele o ile a swarwa ke Malachi a sa itebetše, moetapele wa sehlopha se sennyane sa mangau, gomme a latofatšwa ka go bolaya molekani wa mofetogi. Pele ga bošego bjo, Kane o be a na le kwano ye botse le mangau, le moetapele wa bona e be e le yo mongwe wa bagwera ba gagwe ba potego. Dipounama tša Kane di ile tša sesefala ka kgopolo yeo. Malachi o ile a mo sekiša, ahlola, le go mo otla ka lebaka la tlhohleletšo ya pefelo.

      A diriša maleatlana a go tšwa pukung yeo Kane a bego a nagana gore o e utile ka tlhokomelo, Malachi o ile a mo kgoka ka thogako, a sa kgone go šikinyega goba go bolela… a sa kgone gape le go itšhireletša. Gomme a tloša lengina le leswika la madi leo le fago tokologo ya go sepela mosegare. Leswika la madi leo pele le bego e le la vamphaya ya mathomo, Syn.

      Kane o kile a botšiša gore go tla bjang gore go be le ya mathomo gomme karabo ya